Poleti smo, volčiči iz krdela Blatnih šap iz Radolce, odšli na pravljično popotovanje. Na železniški postaji v Radovljici smo se vkrcali na čarobni vlak, ki nas je popeljal v Emono. Tam nas je pričakal rimski kurir, ki nas je napotil proti severu. Po napornem potovanju so nas utrujene našli Ata, Glavca in Puhlica ter nas odpeljali v njihovo smrčjo vas, kjer smo preživeli teden dni.
Ker ste, dragi bralci in bralke, gotovo radovedni, kako smo volčiči pomagali Smrkcem, je Glavca Smrk za vas pripravil kroniko.
V smrčji vasi so volčiči najprej izdelali svoje posebne kape. Ko so vsi že imeli svojo, smo jih Smrkci sprejeli za svoje. Naslednji dan smo z Atom odšli po smrgode. Pot nas je vodila skozi vroče sonce in nas pikale koprive, vendar se nismo vdali. Nabrali smo zelo veliko smrgod in se na koncu dneva osvežili v Dravi.
Na žalost nas je nekje opazil Azrael, ki je izsledil smrčjo vas, zato sta ponoči z Gargamelom prišla po Puhlico. Toda njune načrte so preprečili neustrašni volčiči in Ata Smrka.
Naslednji dan so z Grebačem spekli modre vroče pse, pripravili modri napitek in modre tortice za vso vas. Po okusni pojedini smo do mraka igrali smrkomet, katerega izid je bil izenačen.
Sredi jutra se je oglasil alarm na jezu, zato smo skupaj popravili jez in rešili smrčjo vas. Proti večeru sem jih tudi opazoval, kako plezajo po skali napredovanja. Ker sem očitno pritegnil njihovo pozornost, so me zadnji dan bivanja v vasi povabili na slovesnost, ki jo je vodil naš radovljiški brat Andrej Sotler. Kasneje sem izvedel, da na tak način volčiči slavijo slona po imenu Hati.
Kmalu zatem so po njih prišli Gargamelovi prijatelji in jih odpeljali v kovinskih škatlah proč, in tako se je vse vrnilo v ustaljene tirnice.
GLAVCA SMRK
